Pobegnila bi daleč stran,
stran od vsega.
Skrila bi se v temo,
skrila pred vsemi.
Pobegnila bi,
ne bi se vrnila.
Pozabila bi vse.
Pozabila svojo preteklost.
Želim si pobegniti.
Ni mi važno kam.
Važno je da s tabo.
Ni važno kdaj.
Pobegniva čimprej.
Daleč stran od vseh teh ljudi.
Daleč od besed.
Daleč od težav.
Pobegnila bom.
Pobegni z mano!
No ne vem če je to ravno glasba mojega otroštva, ampak vem, da sem bil nanje čisto nora in skoraj nisem poslušala kaj drugega. The Kelly Family so me vsekakor zaznamovali, danes pa sem spet naletela na njih. In sedaj iz moje play liste ne morem spustiti njihovih komadov.
Najljubši pa mi je bil: I can’t help myself
If I would tell you
how much you mean to me
I think you wouldnt understand it
so I wait,I wait
until this day comes
when you will understand me
But I cant help myself
I cant stop myself
I am going crazy
I cant stop myself
I cannot control myself
I am going crazy
And I love you
I want you
I wanna talk to you
I wanna be with you
And I love you
I want you
I wanna talk to you
I wanna be with you
I cannot change it
Im sure not makin it
One big hell of a fuss
I cannot turn my back
Ive got to face the fact
Life without you is hazy
And I love you…
Kiss me,thrill me
dont say goodbye
Hold me,love me
dont say goodbye
Oh,oh,oh…Dont say goodbye
Oh, oh, oh kiss me goodbye
Taka in drugačna. Menda ti vzpodbudi hormon sreče (zato se zadnje čase nažiram z njo). Ima pa tudi zdravilne učinke. Menda… slišala sem da je tudi afrodiziak. Azteki so jo menda imeli za pijačo bogov (ali sem kaj zamešala skupaj)… ampak moj zaključek je, da je čokolada dobra in da te resno potolaži:) Trentuno se sladkam z čokolado naše Gorenjke – Mistica, ki vsebuje 70% kakava in ima dodatek ingverja….
Ampak ko berem, da ta 100g čokolada vsebuje 577 kcal se prav nič več ne sekiram !:)
In spet se razvajam….nakupujem….same drobne traparije, si privoščim kosilo s prijateljico, kjer seveda opravljava moške in razmišljava kje bi našli idealnega…. si privoščim cigaret zunaj na tem mrazu in izzivam bolezen (jaaaaa, vem:) sama sem kriva če kadim…. )… razvajam se ko pridem v svojo sobo…si prižgem glasbo….svečke…. cunje zmečem na tla in se ne trudim z zlaganjem v omaro…. v trgovini si privoščim nov – ne ravno najcenejši – šampon (tokrat spicy orange naslednjič pa pade čokolada)…. privoščim si dol tuš…in spet in spet počnem to…
razavajam se…. ležim na svoji postelji…. z računalnikom poleg sebe…. se spomnim, da moj blog celo kdo bere….in seveda pišem to objavo… poleg pa tako zelo zelo uživam….
Samo predstavljajte si….svečke – dišeče seveda – emotions….mirna glasba….. vonj kože po kandirani pomaranči (ne ni smešno – zelo lepo diši:P ) ….topla odeja…. zunaj pada dež….in udarja ob okno…. zunaj je mraz…jaz sem na toplem….
mmmmmmmm:)
Kar zmrazi me ob misli na shopping. Danes pa se je zgodil čudež in sm v trgovinah preživela vsaj 3 ure. Ampak sem naredila najbolj trapasto stvar v življenju. Kupila sem neuporabno stvar. Čevlje z zelo previsoko peto, ki seveda onemogoča normalno hojo (če primerjam s telefonom (Sony Ericsson K600i), je visoka približno 9,5 cm…. in ja…danes sem postala tipična ženska, ki hodi po trgovinah in kupi neuporabne stvari. Tako sem jezna nase…. brrrrrrr
Nikoli več ne grem v shopping za toliko časa! Od sedaj naprej samo še z shopping listkom!
Ko samo pomislim koliko žensk se dnevno odloča za take neumne nakupe in potem stvari stojijo v omari…. vedno se mi je zdelo to brez veze…. ampak se je zgodilo tudi meni.
Še vedno pa upam, da mi rata jih naredit bolj uporabne (beri: da se naučim hoditi v njih –> do sedaj sem nosila največ 7cm peto). Ampak sem pa jezna nase! In sedaj grem za kazen naredit 50 trebušnjakov več kot ponavadi:) Torej 50! 
Nakupovanje je največja beda, kar so ljudje kadarkoli potuhtali. Ta potrošniška družba ubija svet, pokvari vse….uničuje odnose…in še marsikaj drugega….
Ko bi le vedel, da se ponoči zbujam zaradi tebe. Ko bi le vedel, da se mi non stop prikazuješ v sanjah, da si povsod kamor se ozrem – budna ali v spanju. Si del vsega kar počnem, si del vsega kar naj bi počela in vsega kar ne počnem. Čisto povsod si.
Najdem te še v najglobjem spancu. V vsakih sanjah. Pa če sanjarim podnevi ali ponoči. Ne vem več kaj naj storim, kaj naj počnem. Rada bi naredila nekaj zase, a vse počnem zate. Ko bi le vedel kaj se dogaja z mano, ko bi le vedel kako močno te pogrešam ko te ni. Ko bi le vedel, da se vse to dogaja. Ko bi le vedel, da je vsak trenutek s tabo vse… Ko bi le vedel… pa ne veš.
Bilo je lepega sončnega popoldneva, ko računalnik kar na enkrat neha delovati. Poskušam vklopiti, ne zažene … ah, pa se lotimo … vse jovo na novo… še office rabim pa bo…. ampak vseeno!
Tehnika zataji ravno ko jo najbolj rabiš, takrat ko naj ne bi zatajila.
Zgubila sem vse zapiske… ja, to me muči:) Novih pa še ni, ker nimam poleg offica! Iščem office….končno dobra novica….jutri jih dobim:)
Danes pa pika na i! Pečem pecivo, pa hočem poslikat, da bi se pohvalila bubi švabe….eh….k**** …pa zataji še fotoaparat….
Upam, da se tehnične težave kmalu končajo, ker namreč kupujem tiskalnik, pa bi vsaj tam rada imela srečo:>
Ampak, prosim brez komentarjev, da ženske in tehnika tak al tak ne grejo skupaj! Pač….slab teden:)
Evo, že kar nekaj časa tu v Mariboru. In že kar nekaj časa nič na blogu. Vsak dan sem si rekla, danes bom pa ziher nekaj napisala….pa nikoli nič ni bilo iz tega. Preprosto se preveč dogaja, preprosto je preveč novega.
Novo mesto, nova soba, novi ljudje okoli mene…
Prvi dan sem bila čisto preplašena in sem se tudi zgubila ko sem šla v mesto (logično,….). Hotela sem samo domov, domov in domov. Popoldne je mama že sklopila telefon, ker me je bila tako sita… klicala sem jo namreč vsake pol ure, ker v tem velikem mestu polnem ljudi nisem poznala nikogar.
No, potem pa sploh ni bilo več časa….vsak dan ven, pijačke, nakupi, urejanje sobe, stvari za faks, spoznavanje mesta….
Ampak izkazalo se je, da je vse skupaj prav res super. Po skoraj dveh tednih se ne zgubim več tako hitro (čeprav danes sem se ko sem šla peš do ‘doma’). Cimri so res super, tanartabeltabolši:) Faks je tudi to kar sem hotla. Nova poznanstva pa tudi že mam…
Ah, tu je tako lepo…..:)
